Skoraj vsak dan grem mimo.
Skozi park med onkološkim inštitutom in kirurgijo.
Mimo mogočnih dreves, ki varujejo poti in klopce pod seboj.
Malo so skrivenčena. Nekatera ranjena.
Kot ljudje, ki hodijo mimo. Vedno več jih je.
V zadnjih dveh tednih so se drevesa spremenila.
Nič več niso mrtva.
Oživela so.
Postala so zelena,
polna zelenja,
polna življenja.
Kot ljudje,
ki hodijo mimo.
Vedno več jih je.
Prepis zapiskov:
Tisti, ki je sedel na prestolu, pa je rekel: "Glej, vse delam novo!" (Raz 21,5)
Ni komentarjev:
Objavite komentar