#9 - onkologija: melodija

Večer. Tihota onkološke bolnišnice. Nikjer nikogar. 

Razen v kapeli. Tam je vedno Nekdo.  

Pridruživa se Mu s P in skupaj prepevamo. Tiste "tastare", a lepe.

Lento. Adagio. Pa malo moderato in allegretto. Tudi allegro je vmes. 

Čas kar prehitro mine. Ostala bi še. Še malo poklepetala. A je že pozno.
In melodija bi izgubila pravi potek. Klepetali bomo drugič. Ob kavi. Kmalu. 

Prepis zapiskov: 

"Prijatelji ne živijo samo v harmoniji, kakor pravijo nekateri, temveč tudi v melodiji." (Henry David Thoreau)

Čeprav najlepše zvenijo D, A in G, dur melodije ni pomemben. Pomembno je sozvočje, akord, interval. In ujemanje ritma. Z roko v roki, enakomeren korak. In na koncu objem namesto korone.