Koledar pravi, da je še ni.
Ampak jaz jo srečujem že nekaj dni. :)
Ampak jaz jo srečujem že nekaj dni. :)
Prejšnji teden se mi je skrivala za ovinkom, vedno znova se je izmuznila za vogal.
Zadnjih nekaj dni pa se ne skriva več.
Vidim jo v parku in na ulici. V prijateljskem objemu; in nasmehu človeka, ki mi sedi nasproti v avtobusu; vidim jo majhnih poganjkih na vejah; in v morju rož na vrtu. Pomežikne mi v soncu. In zažvrgoli kosovo pesem v parku. Povsod je je dovolj: ob Ljubljanici, na tržnici, v čakalnici... Skače, se smeji, teka naokrog. In sede z D in menoj na kavo.
Pomlad je prišla. Pa naj koledar reče, kar hoče. ;)
Prepis zapiskov: Tone Pavček, Pomladni angel
Z zvončki zvonim, / v trobentice trobim.
Na prvi travi sedim / in ustnice šobim,
da se pridejo gret / zadnji zimski lenuhi,
da bomo rajali spet / na novi zeleni rjuhi.
Ko se utrudi dan, / soncu roko podamo
in cvet utrgamo zanj, / ki ga radi imamo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar